ZGODOVINA BAZILIKE

Naša cerkev Marije Lurške sodi med največje cerkve v Sloveniji,gotovo pa je največja v Posavju. Gradili so jo med leti 1908 in 1914. Je mogočna triladijska cerkev v neoromanskem slogu in spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji.

GRADNJA CERKVE

Prve ideje o gradnji nove župnije v kraju, segajo v konec 19. stoletja. Zaradi težkih gospodarskih razmer je bila pobuda za izgradnjo cerkve podana v začetku 20. stoletja, pod okriljem kaplana Jožeta Cerjaka. Z gradnjo cerkve se je začelo leta 1900. Leta 1901, ko so dobili potrebna dovoljenja, so 17. maja začeli vpisovati ude Cerkvene stavbe družbe Marije Lurške in tako zbirati denar za gradnjo nove cerkve. Pri gradnji so s svojimi prispevki sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine. Tako je cerkev tudi dobila naslov Slovenski Lurd.

bazilika1

Prvi in največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je za stavbo in župnišče prispevala domačinka Ana Korban.

Gradnja se je začela leta 1908 ob trojnem jubileju, kar pričajo tudi vzidane plošče pri glavnem oltarju: 50-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu, zlati maši papeža Pija X. in 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Temeljni kamen je blagoslovil knezoškof Mihael Napotnik 16.julija.

Cerkev je gradilo gradbeno podjetje G. Tonnies iz Ljubljane za 98.000 kron brez materiala. V dveh letih je bila stavba cerkve pokrita. Tesarska dela je opravil tesar Venčeslav Jirkal iz Zagreba. Šamoten tlak so položili češki mojstri iz Vakovice pri Pragi. 18. aprila je brestaniški trapistovski opat blagoslovil križa za oba zvonika, ki sta bila še isti dan nameščena.

Istega leta, 26. septembra, je škof Napotnik v lurški votlini blagoslovil kip Lurške Marije za glavni oltar in svetega Jožefa za stranski oltar. 29. septembra 1910 pa je v Peray-le-Monialu blagoslovil kip Srca Jezusovega za drugi stranski oltar. Vse tri kipe je izdelalo podjetje Raffl iz Pariza. Novembra so vgradili tudi barvna okna, ki jih je izdelalo podjetje Neuhauser Dr. Jele & C. iz Innsbrucka. V letu 1911 so cerkev poslikali. Poslikal jo je Osvald Bierti in jo tako obogatil s podobami rožnega venca, alegorije vere, upanja in ljubezni pa so delo akademskega slikarja Petra Markoviča iz Roža na Koroškem, ki je kasneje naslikal tudi smrt svetega Jožefa in prikazanje Srca Jezusovega sveti Marjeti Alakok nad stranskima oltarjema. Glavni oltar in prižnico je izdelal kamnosek Feliks Toman iz Ljubljane, stranska oltarja pa Vincenc Čemernik iz Celja. Oltar Žalostne Matere Božje in Božji grob je naredil J. Mayer iz Münchna. Križev oltar je delo podobarja iz Malega Kamna. Krstni kamen je izdelal Čemernik.

Cerkev in glavni oltar sta bila slovesno posvečena 2. julija 1914. Posvečeval je Mihael Napotnik, obredi pa so trajali 5 ur. Navzočih je bilo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Prav tisti dan in čas so po železnici čez Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo.

Z apostolsko listino številka 116/29 papeža Pija XI. z dne 8. junija 1929 je bila cerkev Lurške Marije v Brestanici, tedanjem Rajhenburgu, odlikovana z naslovom Basilica Minor in pridružena Liberijanski baziliki S. Maria Maggiore v Rimu s 1. oktobrom 1929. Škof Andrej Karlin je potem, ko je slovesno razglasil Lurško cerkev za baziliko, vernikom razložil pomen tega in jim naročil, naj jo vselej imenujejo z naslovom bazilika. To nazivanje domačini uporabljajo vselej tudi dandanes.

2011 Vse pravice pridržane. Župnija Brestanica.
Izdelava: Izidor Šojč - izisojc(at)gmail.com
Joomla 1.7 templates by hostgator coupon